GLINENČKI – MALI AKTIVNI DRŽAVLJANI

“Želene družbene spremembe ne morejo biti dosežene niti v tišini, niti na skrivaj.

– Raunig

Današnji družbeno-politični aktivizem je neobhodno večplasten. V času medijske prenasičenosti, stiliziranega in skrčenega javnega prostora in zapiranja ljudi v svoje ozke, zasebne skrbi, si mora aktivizem utreti nove poti, najprej do vidnosti, potem pa, kar je še težje, do src in misli čimvečjega števila ljudi. Zato politične acije vse pogosteje uporabljajo specifična znanja, metode, spretnosti, poezijo in tehnike, ki so zamišljene in preizkušene v umetniški produkciji in medijskih praksah (artivizem, afektivizem, hactivizem). Gre za različne komunikacijske intervencije z emancipacijskimi težnjami, za komunikacijske gverilske akcije, za semiotične napade v središča družbe spektakla itd.; predvsem pa gre za resna eksperimentiranja s politično močjo imaginacije.

Male glinene figurice – glinenčke je potrebno brati v tej luči. So odprt in živ laboratorij novih oblik družbenega, političnega in ekolškega delovanja in prepletanja. Hkrati so medij in platforma, s trajnim vabilom k novim premislekom, so-delovanju in so-ustvarjanju.

Svoje javno delovanje so glinenčki pričeli z opozarjanjem na nevarnosti projekta TEŠ6 za fizično in siceršnje zdravje družbe. Po nesrečnem sprejetju parlamentarnega poroštva za realizacijo projekta, so razširili svoje delovanje   z ustvarjanjem drobnih, molekularnih revolucij v javnem prostoru v podporo različnim pomembnim političnim, kulturnim in ekološkim ciljem. Glinenčki so t.i. socialni objekti, ki vabijo k prevpraševanju očitnega, k odpiranju  demokratičnega dialoga in k vstopu v polje aktivnega državljanstva.

V razgretem času lanske jeseni so gilnenčki pripravljali teren za izbruh protestniške ustvarjalnosti in se nato aktivno udeleževali vstajnih dogodkov, vse do točke velike vstaje, ko jim je policija, v strahu, da bi glinenčki nadomestili granitne kocke, preprečila fizično prisotnost na protestih. Prisilen umik jih ni zaustavil, spremenili so le taktiko svoje pojavnosti in delovanja.

S krhko, a čvrsto pojavo glinenčki dramijo radovednost in empatijo, kličejo k solidarnosti in si prizadevajo vzbujati občutek povezanosti in vzajemnosti. S tem, ko sprožajo individualna in kolektivna srečanja, želijo soustvarjati izkušnje skupnosti.

Zdaj glinenčki že leto dni potujejo iz rok v roke, od osebe do osebe, od enega problemskega klobčiča k drugemu, od protesta do protesta. Uporabljajo teorijo in domišljijo, igrajo se z besedami, mediji in arhitekturo, ter tako priklicujejo  nova doživljanja in artikulacije kontekstov, prostorov in časov.

Predvsem pa so glinenčki vajenci upora, ki se urijo v svobodi izraza in gestah daru, ter opogumljajo k vizijam malega in velikega, individualnega in kolektivnega  ustvarjalnega ugovora.

Ob prvi obletnici delovanja, se glinenčki prvič po policijski prepovedi, ponovno fizično pojavljajo v javnem prostoru. S tem ko bodo podprli protest ob globalnem dnevu boja proti kurjenju premoga, zaključujejo prvi krog svoje poti in hkrati najavljajo naslednje obdobje ustvarjalno angažiranega delovanja.