33 smrtnih žrtev na leto. 40 let.

Med razpravo o TEŠ 6 se je ves čas govorilo predvsem o zadovoljevanju energetskih potreb Slovenije, v zadnjem času pa nekaj več tudi o finančnem ozadju projekta. Javnost tako ni dobila vpogleda v še en pomemben vidik – v okoljske in zdravstvene posledice uporabe lignita. Kako pomemben je okoljski vidik delovanja tako velikega energetskega objekta najbolje opiše podatek, da je zaradi onesnaženja zraka s strani Termoelektrarne Šoštanj samo v letu 2010 umrlo okrog 110 ljudi. Nacionalno gospodarstvo je ob tem utrpelo za 410 milijonov škode oziroma okoli 200 evrov na prebivalca.

Prav okoljski in zdravstveni vidik pa sta bila v središču pozornosti raziskave Družbeni strošek energije iz Šoštanja, ki ga je po metodologiji Evropske agencije za okolje izdelala organizacija Greenpeace. Ugotovitve poročila so šokantne:

TEŠ 6 bo od leta 2016 naprej vsako leto povzročil med 33 in 48 smrtnih žrtev in ustvaril med 168 in 242 milijonov EUR gospodarske škode. Ob hkratnem obratovanju blokov 5 in 6 (do leta 2027) se številke lahko povečajo za 8 do 40 smrtnih žrtev in 28 do 144 milijonov EUR škode na leto.

Onesnaženost zraka je zaradi Termoelektrarne Šoštanj samo v letu 2010 povzročila okrog 110 smrti, 35 sprejemov v bolnišnico,  48 primerov kroničnega bronhitisa, in okrog 122.000 izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni.

Strošek za narodno gospodarstvo je samo v letu 2010 dosegel 410 milijonov EUR oziroma okoli 200 EUR na prebivalca.

Večina gospodarske škode je posledica obratovanja blokov 4 in 5 Termoelektrarne Šoštanj.

Poročilo o raziskavi Družbeni strošek energije iz Šoštanja navaja tudi, da bo v primeru izgraditve TEŠ 6 za desetletja državo vklenil na pot netrajnostnega razvoja, s podobnimi uničujočimi posledicami za javno zdravje, okolje in narodno gospodarstvo. Vladi in Državnemu zboru predlaga, da takoj odstopita od izdaje državnega poroštva.

Podatki o gospodarskih stroških onesnaženja temeljijo na metodologiji poročila Evropske okoljske agencije (EEA) Razkrivanje stroškov onesnaževanja zraka zaradi industrijskih objektov v Evropi. Podatki o vplivih na javno zdravje in izgubljenih delovnih dneh pa na nadaljnji analizi podatkov poročila EEA s strani Greenpeacea in uporabo EEA metodologije (CAFE-ECB 2005).

twitter share button